Od Sv. Andreja do Sv. Katarine

07.03.2017

Odprtje razstave v okviru 60 letnice Luke Koper.

Pokrajinski muzej Koper in Luka Koper sta v okviru praznovanja 60 letnice pristaniške družbe in na slovenski Dan pomorstva, v galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru odprla razstavo o zgodovini pristanišča. Med osrednjimi govorniki sta bila tudi dr. Nadja Terčon, avtorica obsežnega strokovnega dela z naslovom »Usidrali smo se na morje«, ter dramatik, esejist in režiser Dušan Jovanovič, ki je kot srednješolec sodeloval v delavski brigadi, ki je gradila prvi nasip bodočega pristanišča v Kopru.

Razstava osvetljuje pomorsko zgodovino Kopra, ki je svoj razcvet doživel v času beneške republike in dokončno izgubil svoj gospodarski pomen z izgradnjo železniške povezave Dunaj – Trst. Razstava razkriva tudi do zdaj manj znana dejstva, kot na primer to, da se je v 50-ih letih prejšnjega stoletja razmišljalo o različnih lokacijah, kje postaviti pristanišče. Ena od teh je bila celo Debeli rtič. Ali pa to, da se je gradnja pristanišča začela pri nekdanjem mandraču sv. Andreja, danes Ribiški trg – zato tudi ime razstave, Od sv. Andreja do sv. Katarine, do koder danes sega obala pristanišča. Skozi razstavo se vlečeta dve vzporedni rdeči niti. Ena je prostorski razvoj pristanišča, druga pa je vloga nekaterih posameznikov, danes bi jim rekli vizionarji, ki so kljub političnim in finančnim oviram uresničili smele načrte. »Še posebej pa sem zadovoljna, da so organizatorji želeli osvetliti vlogo posameznikov, ki so ustvarjali to podjetje, še zlasti vlogo prvega direktorja Danila Petrinje. Številni pripovedovalci namreč menijo, da je začetna faza Luke Koper predvsem njegova zasluga«, je izpostavila Nadja Terčon. 

Idejni očetje koprskega pristanišča namreč niso imeli lahke naloge, saj so se morali soočati z nasprotovanjem tedanjih jugoslovanskih oblasti, ki niso bile naklonjene gradnji novega tovornega pristanišča v Kopru. Deset let kasneje niso bile naklonjene niti gradnji železniške povezave pristanišča z zaledjem, češ da je projekt ekonomsko neupravičen, zato je Luka Koper tedaj sama finansirala izgradnjo prvega tira in zaradi tega zabredla v hude finančne težave. 

Dr. Terčonova se v knjigi ukvarja tudi z vlogo mladinskih brigad pri gradnji koprskega pristanišča. Eden od vidnejših predstavnikov tedanje »Titove mladine« je bil tudi dramatik, esejist in režiser Dušan Jovanovič, ki je na današnji otvoritvi obudil nekaj spominov o težkem delu, ki ga je kot mladinec opravljal ob izgradnji nasipa za zaporo Škocjanskega zatoka. »Vedno ko pridem v Koper, sem ponosen, da sem temu mestu nekaj dal. Rad imam to mesto, ki je doživelo neverjetno arhitekturno, kulturno, finančno transformacijo, v vseh pogledih je eno najlepših v državi, z velikimi možnostmi, ki jih daje gospodarstvu, ker se skozi to srce Slovenije pretakajo tovori v ves svet«, je dodal.

Razstava bo v galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru na ogled do 30. aprila. Svoje stalno domovanje pa bo imela v bodočem Pristaniškem muzeju, ki ga Luka Koper snuje v enem od svojih skladišč.