Številka je presegla tisto iz lanskega leta, ko smo v Luki Koper pretovorili nekaj več kot 997.000 TEU. Magično mejo smo v koprskem pristanišču lovili nekaj let, letošnje leto, ki je na več segmentih rekordno, se bo na ta način tudi na kontejnerskem terminalu zapisalo z zlatimi črkami. Luka Koper je z milijon pretovorjenih kontejnerskih enot postala prvo pristanišče v Jadranu, ki je to mejo preseglo v enem letu.
»Veseli me, da Luka Koper investira, raste in da jo vodijo ljudje, ki imajo jasno začrtane vizijo in cilje. Verjamem, da to ne bo zadnji mejnik, ki ga bo v prihodnosti doseglo koprsko pristanišče. Milijon kontejnerskih enot smo lovili dlje časa, zato gre danes za zgodovinski dosežek. Taki dogodki so izjemno pomembni, saj tudi v času krize utrjujejo status našega pristanišča, gospodarstva in države na svetovnem zemljevidu,« je v nagovoru izpostavil slavnostni govornik, minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer.
Prvi kontejner smo v Luki Koper pretovorili pred več kot 40 leti. Takrat je dolžina operativne obale kontejnerskega terminala merila 150 metrov, danes je precej daljša – meri 700 metrov. Kontejnerski terminal je že leta naš paradni konj, ki je kot tak strateškega pomena ne samo za državo Slovenijo, ampak tudi širše. »Za nas je izjemno pomembno, da imamo podporo z najvišjega, državnega vrha, še zlasti v kontekstu razvoja pristanišča. Kljub nestanovitnim razmeram in posledicam ukrajinsko-ruske vojne smo številne priložnosti, ki so se pojavile, dobro izkoristili. Stremimo k novim ciljem, verjamemo, da smo s tako ekipo, ki ji ob tej priložnosti iskreno čestitam, sposobni preseči tudi dva milijona pretovorjenih kontejnerskih enot v enem letu,« optimistično in ambiciozno v prihodnost zre predsednik uprave Luke Koper, d. d., Boštjan Napast.
V preteklih letih smo v razvoj kontejnerskega namenili številna sredstva, s širjenjem zmogljivosti in novo infrastrukturo, so prišli tudi uspehi. »Ta mejnik je dokaz, da smo delali in investirali v pravi smeri. Zgodovinski milijon je pomemben tudi zato, ker nas je še utrdil kot prvi kontejnerski terminal na Jadranu, zaradi česar si lahko obetamo nove tovore in povezave,« je misli ob zgodovinskem mejniku strnil vodja kontejnerskega terminala Miha Kalčič.
Glede na to, da polovica vseh kontejnerjev, ki jih pretovorimo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj kontejnerskega terminala in koprskega pristanišča odvisen tudi od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. Drugi tir naj bi zgradili in predali namenu leta 2026.