Na kontejnerskem terminalu Luke Koper smo v sredo, 29. decembra prekoračili dosedanji rekord v pretovoru kontejnerskih enot (TEU) iz leta 2018, ki je znašal 988.501 TEU. V letu 2021 bomo tako prekoračili 996 tisoč pretovorjenih TEU, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. »Gre za pomemben mejnik, še posebej če upoštevamo posledice pandemije na globalne logistične tokove. Zato gredo čestitke uprave družbe vsem sodelavcem s kontejnerskega terminala, ter zahvala vsem našim poslovnim partnerjem. S tako podporo in z investicijami v povečevanje kapacitete bomo še naprej ohranili status največjega kontejnerskega terminala v Jadranu«, je prepričan predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast.
Nadaljnja rast pretovora kontejnerjev in zagotavljanje visoke stopnje produktivnosti bo v veliki meri odvisna tudi projekta podaljšanja pomola I. Operativno obalo kontejnerskega terminala, ki smo jo podaljšali za skoraj 100 metrov, smo predali v uporabo že junija. Nadaljevali smo z izgradnjo skladiščnih površin v zaledju obale, kjer bomo do sredine prihodnjega leta pridobili skupaj 25.000 kvadratnih metrov dodatnih površin – dela izvajamo fazno in polovico novih površin že uporabljamo za skladiščenje kontejnerjev. Gre za najpomembnejši infrastrukturni projekt Luke Koper v zadnjih desetih letih, tako s finančnega kot strateškega vidika. Vrednost celotne naložbe znaša 45,6 milijona evrov; del sredstev smo pridobili tudi iz evropskega projekta NAPA4CORE. S tem in z dodatnimi izboljšavami na področju procesov dela se bo letna kapaciteta terminala povečala na 1,5 milijona TEU. Za lažje obvladovanje teh količin smo že naročili tudi dve novi kontejnerski dvigali razreda super post-panamax (dve že imamo), ki bosta prišli predvidoma sredi prihodnjega leta. Poleg tega pripravljamo dokumentacijo za začetek izgradnje severnega dela prvega pomola, ki bo prav tako namenjen kontejnerjem.
Glede na to, da že danes polovica vseh kontejnerjev, ki jih pretovorimo v Kopru, potuje po železnici, je prihodnji razvoj kontejnerskega terminala in koprskega pristanišča nasploh odvisen tudi od pravočasno zgrajene dodatne železniške povezave z zaledjem. T.i. drugi tir bo v funkciji leta 2026, poleg tega država posodablja tudi ostale dele slovenskega železniškega omrežja.
