Na kontejnerskem terminalu smo z 554.949 TEU za 5 odstotkov presegli pretovor v enakem obdobju lani, na avtomobilskem pa z 451.611 pretovorjenimi vozili dosegli 23 odstotno rast. Čisti prihodki od prodaje so znašali 158,9 milijona evrov, kar je za 2 odstotka oziroma 3,8 milijona evrov več od prihodkov v prvem polletju lani in 9 odstotkov oziroma za 13,3 milijona evrov več od načrtovanih.
Več prihodkov smo zabeležili zlasti na račun večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter višjih cen storitev, medtem ko so bili zaradi postopne umiritve razmer v globalni logistiki in posledično krajšega zadrževanja blaga na skladiščih prihodki iz naslova skladiščnin za 20 odstotkov oziroma 8,5 milijona evrov nižji od lanskih. Pričakovano nižji prihodki iz skladiščnin in dvig stroškov zaradi inflacijskih pritiskov sta bila tudi ključna dejavnika, ki sta vplivala na dosežen poslovnih izid poslovanja (EBIT), ki je do vključno junija znašal 37,6 milijona evrov in načrtovanega presegel za 87 odstotkov oziroma 17,5 milijona evrov. Kljub temu je zaradi že omenjenega znižanja skladiščnin in povečanih stroškov zaostajal za lanskim letom, in sicer za 21 odstotkov oziroma 10,2 milijona evrov. Zaradi višjih materialnih in drugih stroškov smo rast zabeležili tudi na odhodkovni strani – poslovni odhodki so v prvih šestih mesecih znašali 123,2 milijona evrov, kar je sicer za 3 odstotke oziroma 3,5 milijona evrov pod načrtovanimi, vendar 14,2 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju lani. Čisti poslovni je bil dosežen v višini 32 milijona evrov in je presegel načrtovanega za 83 odstotkov.
Kontejnerski in avtomobilski segment poslovala nad pričakovanji
»Navkljub bolj optimističnim napovedim za gospodarstvo rast v začetku leta 2023, kazalniki ne nakazujejo vidnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti. Enako velja tudi za razmere v globalni logistiki, ki so še vedno zelo kompleksne. Na kontejnerskem terminalu se še vedno soočamo z nerednimi prihodi ladij, tako na direktnih povezavah z Daljnih Vzhodom kot tudi na relacijah znotraj Sredozemlja, a smo uspeli v prvem polletju pospešiti odpremo kontejnerjev in znižati zasedenost terminala, kar se je odrazilo v 5 odstotni rasti pretovora. Pomembno, 23 odstotno rast smo zabeležili tudi na segmentu avtomobilov, in sicer tako na izvozu za Bližnji in Daljni Vzhod kot tudi v uvozu, kjer se znatno povečuje delež električnih vozil s Kitajske,« je poslovanje ob polletju strnila predsednica uprave Nevenka Kržan.
Rast pretovora na strateških blagovnih segmentih v Luki Koper je ena višjih tudi v primerjavi z največjimi evropskimi pristanišči – Luka Koper je po dostopnih podatkih edino jadransko pristanišče in eno redkih evropskih pristanišč, ki je v prvih šestih mesecih beležilo rast kontejnerskega pretovora, v primerjavi s ključnimi avtomobilskimi terminali po Evropi (Valencia, Antwerp-Bruges) pa smo tudi na tem segmentu dosegli eno najvišjih rasti pretovora.
Na obeh ključnih segmentih smo marca letos dosegli tudi mesečni rekord ladijskega pretovora – na kontejnerskem terminalu smo pretovorili 105.744 TEU, na avtomobilskem pa 87.533 vozil. Več pretovora smo zabeležili še na tekočih tovorih, kjer smo v primerjavi z enakim obdobjem lani dosegli 7 odstotno rast, na sipkih in razsutih tovorih pa je bil na račun soje, aluminijevega oksida, fosfatov in premoga pretovor za 15 odstotkov nižji. Manj blaga smo pretovorili v blagovni skupini generalni tovori, predvsem zaradi manjših količin jeklenih izdelkov in kavčuka, nekoliko večji pa je bil izvoz lesa. Tudi sicer se nadaljuje trend kontejnerizacije tega blaga, kar se med drugim odraža v rasti storitev polnjenja kontejnerjev.
V letu 2023 se nadaljuje izvajanje večjih naložb in projektov, ki predstavljajo nov razvojni cikel dveh najpomembnejših strateških blagovnih skupin. V teku sta gradnja novega zunanjega kamionskega terminala na Serminu, ki se bo sklenila predvidoma konec leta, in premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu. Začenjajo se tudi nekateri večji projekti Luke Koper, med njimi gradnja novega skladišča za generalne tovore, gradnja priveznega mesta 12 na drugem pomolu in aktivnosti za gradnjo novega objekta na potniškem terminalu. Še letos se bo začela tudi gradnja večje fotonapetostne elektrarne, ki jo bomo namestili na strehah skladišč za generalne tovore – za ta projekt smo pridobili 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev norveškega finančnega mehanizma EGP.
Sicer smo v poletnih mesecih namenu predali dodatne skladiščne površine t. i. kasete 5A s kapaciteto 3.500 vozil, in 315 priključnih mest za frigo kontejnerje na KT ter sklenili nabavo 9 viličarjev za potrebe terminala generalnih tovorov in 8 terminalskih vlačilcev s prikolicami za kontejnerski terminal.
