Po podatkih, ki jih je junija objavil avstrijski specializirani časopis s področja logistike Verkehr, je avstrijsko gospodarstvo tudi v letu 2017 največ prekomorskega prometa opravilo preko koprskega pristanišča. S 7,1 milijoni ton je bil tržni delež Luke Koper na avstrijskem trgu ocenjen na 33%. S 3,5 milijoni ton sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Rotterdam in Antwerpen, sosednji Trst z 0,8 milijona ton na šesto mesto, Reka pa je z 0,5 milijona ton zasedla osmo mest. V letu 2017 je Avstrija preko morskih pristanišč uvozila in izvozila za 21 milijonov ton blaga, kar je 9 % več kot v letu 2016. Več kot polovica tega blaga (57 %) je v lanskem letu potovala preko severno evropskih pristanišč (Rotterdam, Hamburg, Antwerpen, Bremen in Spodnje saška pristanišča), ostalih 43 % pa preko Kopra, Trsta, Constanze in Reke.
Ključ do uspeha je v rednih železniških povezavah
Z avstrijskimi logističnimi centri imamo že vrsto let vzpostavljene dnevne železniške povezave, tako kontejnerske kot za ostale tovore, npr. premog, železovo rudo, fosfate in goriva. Desetkrat tedensko imamo tako vzpostavljeno kontejnersko povezavo z logističnim centrom v Gradcu, večkrat na teden je možno kontejner prepeljati do Beljaka in Ennsa, od tu naprej pa do ostalih avstrijskih industrijskih središč. Januarja letos se je seznamu pridružila še direktna povezava z Linzem v izvozni smeri, 16. junija 2018 pa je operater zaradi večjega povpraševanja povečal število tedenskih povezav s Koprom na štiri. Razmerje med cesto in železnico za avstrijski trg je posledično izrazito v korist železnice in znaša 75 %. Blago za in iz Avstrije pretovarjamo na vseh naših terminalih, glede na blagovne skupine pa prednjačijo les, papir, premog, železova ruda in raznovrstno blago, ki potuje v kontejnerjih – teh je bilo v lanskem letu za 220.000 TEU.
Seznam vseh kontejnerskih železniških povezav najdete na https://www.luka-kp.si/slo/zelezniske-povezave
