Študijo je naročila družba 2TDK, ki ima koncesijo za izgradnjo tega tira, javnosti pa so jo predstavili v sredo, 2. septembra v prostorih Evropske hiše v Ljubljani.
V študiji sta avtorja ovrednotila ekonomske učinke drugega tira na slovensko gospodarstvo. Tako je Groznik na začetku predstavitve izpostavil, da sosednje države intenzivno gradijo oziroma vlagajo v železniške koridorje, kar predstavlja konkurenco naši javni železniški infrastrukturi. Tako kot drugi tir, so namreč tudi ti del ključnih koridorjev, ki jih sofinancira EU. Glede na današnjo dinamiko in terminski načrt, naj bi bili ti projekti zaključeni kmalu po izgradnji drugega tira med Divačo in Koprom. Ta naj bi bil operativen leta 2026, kar pomeni, da si Slovenija ne more privoščiti zamud.
V nadaljevanju je Masten poudaril, da ima drugi tir za logistično in širšo gospodarsko panogo velik pomen, kar se zrcali tudi v t. i. multiplikativnih učinkih. Neto multipikator je med 2,8 in 3,3 in izhaja iz različnih študij, ki so bile narejene v zadnjih petih letih. Če drugega tira ne bi zgradili, bi gospodarstvo v obdobju 2026-2055 izgubilo med 1,96 in 3,07 milijarde evrov dodane vrednosti oz. bi letno izgubilo 145 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je približno tretjina odstotka BDP. Za slovensko logistiko bi bila izguba dodane vrednosti od 1,4 do 2,2 milijarde evrov.
