V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo največjo rast zabeležili pri avtomobilih, kontejnerji pa so po pričakovanjih dosegli stabilno rast. Čisti prihodki od prodaje so se v omenjenem obdobju povečali za 11 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Celotna statistka je na voljo v spodnjem pdf dokumentu.
Kakšni so trenutni svetovni trendi na področju kontejnerjev?
Dve ugledni reviji iz sveta pomorske logistike, Containerisation International in Lloyd’s List v sveži izdaji »100 največjih kontejnerskih pristanišč 2016« slikata precej pesimistično sliko stanja in napovedi rasti pretovora zabojnikov na globalni ravni. Prvo mesto na tej lestvici še vedno ohranja kitajsko pristanišče Šanghaj s 36,5 milijona pretovora TEU v lanskem letu. Zadnje je argentinsko pristanišče Buenos Aires z 1,4 milijona TEU pretovora v letu 2015.
Če vzamemo povprečen pretovor sto največjih kontejnerskih pristanišč na svetu, je bil ta le en odstotek višji v primerjavi z letom prej. Vendar med sto izbranimi je slika zelo pisana. Med temi so, na primer tudi taka pristanišča, ki so v lanskem letu zrasla kar za 37 odstotkov, pa tudi taka, katerih pretovor je upadel za 27 odstotkov. Če te rezultate primerjamo s Koprom, kjer smo v lanskem letu dosegli 17 odstotno rast števila TEU, potem lahko brez zadržkov ugotovimo, da sodimo med uspešnejša pristanišča. Tudi pristanišča v naši soseščini so v lanskem letu beležila rast kontejnerjev, kar je dober znak in pokazatelj, da se južna transportna pot, predvsem Jadranska prebuja, očitno na račun severno evropskih luk, kjer pretovor kontejnerjev pada (Rotterdam -0.5%, Hamburg –9,3%, Bremen -8,6%, Zeebrugge –23,3%).
Velik izziv za pristanišča so tudi razmere v ladijski industriji. Svetovna pomorska javnost že mesece spremlja agonijo korejskega ladjarja Hanjin, ki je doživel bankrot. Gre za enega največjih ladjarjev na svetu, zato je njegov propad povzročil nemalo preglavic lastnikom blaga in pristaniščem – v Kopru, na srečo, nismo čutili posledic, smo se pa nanje pravočasno pripravili. Ne samo Hanjin, tudi večina drugih ladjarjev pluje v rdečih številkah že vrsto let. Krive so predvsem nizke voznine, kar pa so si ladjarji zakuhali pretežno sami z naročanjem vse večjih ladij. To je povzročilo presežek ponudbe nad povpraševanjem, kar zdaj poskušajo reševati z združevanji in zavezništvi. Krizo ladjarjev v Kopru sicer čutimo že leta, predvsem z vidika pritiskov na zniževanje tarif pristaniških storitev. Tem pritiskom smo kljubovali predvsem z vlaganji v pristaniško infrastrukturo, boljšim servisom in hitrejšim obratom blaga. In zdi se, da je to rešitev tudi za prihodnje. Namreč, analitiki napovedujejo nadaljnje združevanje ladjarjev, spremembe ladijskih linij in uporabo večjih ladij zaradi doseganja ekonomije obsega, kar pomeni, da se bodo morala temu prilagoditi tudi pristanišča. Odgovor Kopra je podaljšanje prvega pomola in povečevanje kapacitet kontejnerskega terminala.
Analitiki globalnih logističnih trendov napovedujejo, da bo rast pretovora zabojnikov v sto največjih kontejnerskih pristaniščih še nižja od lanske, v povprečju le 0,3 odstotka. V Kopru se je ta segment letos povečeval za približno 7 odstotkov, kar kažejo tudi rezultati prvih devetih mesecev leta. Gre za solidno rast, še posebej spričo dejstva, da je na več mestih na kontejnerskem terminalu potekajo gradbena dela zaradi dolgoročnega povečevanja kapacitet terminala.
