Luka Koper je danes, 13.3.2019 v Kairu organizirala svoje tradicionalno letno srečanje z egiptovskimi poslovnimi partnerji. Zbrane sta pozdravila tudi oba zunanja ministra, egiptovski Sameh Hassa Shoukry in slovenski Miro Cerar, ki se mudi na uradnem obisku v Kiaru. Srečanja se je udeležilo več kot 80 logistov in izvoznikov iz Egipta ter predstavniki nekaterih slovenskih logističnih podjetij, ki že poslujejo ali iščejo poslovne priložnosti v Egiptu.
Egiptovski zunanji minister Shoukry je izpostavil podatek, da se gospodarsko sodelovaje med Slovenijo in Egiptom povečuje, lani z več kot 80 odstotno rastjo. Pozval je podjetja obeh držav, da še povečajo investicije v obeh državah in napovedal, da si bosta vladi prizadevali k spodbujanju in pospeševanju sodelovanja, tudi z zmanjševanjem birokratskih ovir. »Obe državi imata pomorsko tradicijo. Povezuje nas Sueški kanal, preko katerega poteka celotna morska blagovna menjava med Daljnim Vzhodom in Evropo«, je izpostavil Shoukry.
Slovenski zunanji minister Cerar je poudaril, da je Koper odlična izbira za egiptovske logiste in izvoznike, ki vidijo poslovni interes v državah srednje Evrope. »Luka Koper ima največji kontejnerski terminal v Jadranu in enega največjih avtomobilskih terminalov v Sredozemlju« je izpostavil minister Cerar in spomnil, da je koprsko pristanišče izrednega pomena za čezmorsko blagovno menjavo držav srednje Evrope. »Pristanišče ima tudi odlične kopenske povezave s temi trgi, kar je izrednega pomena za razvoj logistike.« Zaključil pa je z osebnimi odnosi med ljudmi, ki so vedno temelj pri navezavi novih stikov in vzdrževanju utečenih poslovnih partnerstev. Dogodek, kot je luški dan v Egiptu, je zato po njegovem mnenju pravi pristop.
Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je spomnil na dolgo tradicijo prisotnosti Luke Koper na egiptovskem trgu. Osredotočil pa se je na ključne naložbe, ki bodo v prihodnjih letih povečale kapacitete pristanišča, kot so podaljšanje prvega pomola, nov vhod, dodatne skladiščne površine.
Medhat El Kady, predsednik združenja egiptovskih špediterjev je svoje izkušnje pri poslovanju z Luko Koper označil kot preproste. To je po njegovem mnenju eden od pomembnejših atributov Kopra v primerjavi z drugimi pristanišča. Je pa spomnil, da se pristanišča danes soočajo z veliko dilemo, kako zastaviti svojo poslovno strategijo, saj morajo upoštevati tudi globalne ekonomske in politične razmere. Svetovalka egiptovskega ministra za promet Hoda Atia je šla še dlje pri oceni svojega desetletnega spremljanja razvoja koprskega pristanišča in dejala, da je Luka Koper zanje zgled upravljanja pristanišča. Spomnila je na sporazum o sodelovanju, ki jih je Luka Koper podpisala s pristaniščema Aleksandrija in Diametta, na osnovi katerih se predstavniki pristanišč vsako leto srečujejo in si izmenjujejo dobre prakse in nasvete.
Luka Koper ima več desetletno zgodovino sodelovanja z Egiptom, z občasnimi obdobji mirovanja, ki so bila posledica bodisi političnih dogodkov bodisi spremenjenih logističnih tokov. Najbolj plodno je bilo obdobje med letoma 1992 in 2007, ko je med državama obstajala redna ladijska povezava. V zadnjih letih se je sodelovanje spet močno okrepilo z vzpostavitvijo novih ladijskih povezav z egiptovskimi pristanišči, ki jih je danes že štiri, v sezoni izvoza grozdja pa kar šest. Vendar je težava v tem, da večina teh povezav ni neposrednih, kar podaljšuje čas trajanja plovbe. To pa slabša konkurenčno prednost na področju hitro pokvarljivega blaga. Zato si Luka Koper prizadeva, da bi razširila nabor blagovnih skupin. Sadje in zelenjava sta glavno izvozno blago Egipta preko koprskega pristanišča, v obratni smeri pa potuje predvsem papir, celuloza in drugi generalni tovori ter že nekaj let poljska jabolka.
